Iz Kosa v Gokova Korfezi do pred-dunajskega turka in Global sailing cluba

V četrtek zjutraj zapustimo Kalimnos in odjadramo proti jugu. Nekam na kopanje, ker vročina postaja neznosna. Pserimos je prvi grški otok na poti proti Kosu, kjer bomo tankali diesel, ki je v Grčiji precej cenejši kot v Turčiji, skoraj 30 centov pri litru. Meltemi nam piha v pol krme in z več kot 7 vozli smo hitro pred otokom.

Pserimos je majhen otoček s 130 stalnimi prebivalci, ponuja na SW obali zaščiten zaliv z lepo peščeno plažo. Nekaj gostilnic, trgovinica, hotelček in majhno pristanišče za dnevne izletnike.

Meltemi vedno bolj nažiga, zato je zakopano sidro edino zagotovilo mirnega kopanja. Na plaži ne zdržimo dolgo, ker sonce neusmiljeno žge. V senci pijemo kavo in ližemo sladoled. Lokalni pobalini prodajajo hobotnice po €30 za slabe tri kile, kar sami naj jih imajo.

Naslednji skok je do marine na Kosu, oziroma do pumpe.

Nadaljujejmo  divjo dirko v pol krme nazaj proti vzhodu mimo Bodruma proti zalivu Gokova, globokem zalivu pod notranjosti. Proti večeru najdemo privez na boji pred gostilnico v zalivu Çökertme. Pričaka nas prijazen reklamator gostilniške ponudbe Rose Mary, ki nas priveže in na hitro predstavi ponudbo. V naslednjih dveh urah nas trikrat pride pobarat, če smo že pripravljeni za večerjo. Odločimo se za ladjsko kuhinjo in večerni obisk na manjši meze. Mažemo solate (hobotnične), kavo in halvo. Ker iščemo rešitev za jutrišnji postanek, kamor bosta lahko Andro in Mary prišla s taksijem iz letališča Bodrum, se Dean spoprijatelji s Turkom iz sosednje mize. Prototip osvajalca osmana. Dvakrat pečen, kodrasti črni lasje, tetovaža, mišice, kratke hlače in bela majica brez rokavov. V ustih ves čas čik in pivo pred njim. Če so takšni pred stoletji prišli pred Dunaj, ni čudno da s(m)o se jih vsi bali.

Izkaže se, da je mnogo manj nevaren, kot izgleda. Lokalni skiper, solastnik majhnega čarterja, se ukvarja s prevažanjem turistov na čarterjih, ter kot transfer skiper za Bavarie in druge jadrnice, ki jih vozi iz Izole v Turčijo. Tako mu je kristalno jasno, kje je Slovenija, Ljubljana in vse ostalo.

Sledi krajše predavanje o zalivu Gokova, kam se splača iti, kje so varni privezi, kaj preskočiti. Za jutri svetuje Sogut ali English harbour na dnu zaliva na južni obali. Takoj pokliče prijatelja v Sogut, ki lahko gre po “prišleke” (Nikina definicija za Androta in Mary) za ceno €90. 110km v eno stran, vožnja tja in nazaj ter čakanje 5 ur! Ceneje kot taksi, pa še ve kam peljat, ker tam živi. Androtu posredujemo telefon.

Naslednji dan se z vetrom v krmo gugamo proti vzhodu in oblubljenim plažam na Cleopatra’s beach, ki je polna guletov in kopalcev, zato takoj “produžimo” proti zalivu Sogut, kjer se privežemo v Global Sailing club. Lastnika sta Turek in njegova angleška žena, ki sta skupaj s tremi otroci v 80ih letih obplula svet na HallbergRassyju 49. Gredo se nekakšen eko sailing paradise. Plusi: prekrasen klub v senčnem gozdičku, z jadralsko šolo (optimisti + laser), restavracijo, trgovinico, wcji + tuš, pontoni z elektriko in vodo, minusi: stane €20 in sladka voda, ki jo dobiš na pontonu je slana, očitno jo delajo z razsoljevanjem. Ker prideta prišleka pozno ponoči, jih moramo pričakati na pontonu in se s tem sprijaznimo. Vasica je od boga pozabljena, obstaj samo zaradi jaht, ki se ustavljajo na “jettyjih” (plavajoči ali pomoli na kolih) in jedo in pijejo v restavracijah. Spet meze … izgleda da ne bo nič z lahko in siromašno poletno hrano.

Okoli polnoči prideta Andro in Mary in veselje se po uničenem viskiju konča proti jutru.

Be Sociable, Share!
Start Slide Show with PicLens Lite PicLens
This entry was posted in Jadranje, Turčija 2009 and tagged , . Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja