Potapljanje na gorskem jezeru Grüner See – Avstrija.

Tisti, ki so že bili, na vsa usta hvalijo potapljanje na ledeniškem jezeru Grüner See. Potrebno pa je ujeti pravi datum, da je jezero polno, vidljivost odlična in vreme lepo. Jezero se nahaja v smeri Graz, Bruck am Mur in še malo proti severu. Ker je to eden izmed najboljših PROSTIH terminov, sva se z Boštjanom odločila da GREVA. Polno ledeniško jezero kristalno čiste mrzle vode, smaragdna modro zelena voda, potopljene sprehajalne poti, klopce, vidljivost do 100m, toplo sonce, pijača, hrana, glasba in prsate avstrijske kelnarce. Priporočena je debela obleka, sicer pa potopi niso zahtevni.

Več: https://www.tragoess-gruenersee.at/

Lokacija:
Prikaži večji zemljevid

Sicer sva vabila tudi druge potapljače, ampak zaradi deževne napovedi, se je marsikdo očitno zbal, da bo MOKER. Zato sva na koncu ostala sama. Vodostaj jezera je bil sicer komaj 5m, ampak želja je bila prevelika in tudi sicer so bili naslednji vikendi že zasedeni. Jezero doseže svojo maksimalno globino običajno v drugi polovici maja ali začetek junija, letos pa je zaradi hladne pomladi zamujalo. Največja globina je okoli 8-10m.

V soboto zjutraj sva se dobila na OMV pumpi na avtocesti pred Šentiljem. Preložila sva vso opremo v Boštjanovega passata in jo mahnila proti Avstriji. Kislo vreme in oblaki so napovedovali nepreveč posrečen dan za potapljanje, ampak kjer je želja je tudi pot. Po avtocesti gas mimo Graza, proti severu, Bruck am Mur, malo lovljenja po obvoznicah in že sva bila na vaških potek proti vasici Tragöß. Zelene doline, zaspane avstrijske vasice in sklanati vrhovi v okolici.

Parkirišče pred Seehofom

Po približno dobri uri in pol vožnje od Maribora pririneva do parkirišča pred Seehofom pred smaragdnim jezerom na višini cca. 900m. Večina planincev (?) se je zadrževala v topli koči, zunaj je narahlo deževalo. Plačava vsak po €8 (parkirnina + pristojbina za potapljanje) in zdirjava proti jezeru. Vauuu … Lepo! Zeleno modro jezero, obdano s smerkovim gozdom, nad katerim kraljujejo sive pečine. Nikjer nobenega planinca, kaj šele potapljača! Jezero se počasi polni, to se vidi tudi po travi ob robu, ki je ponekod že pod vodo. Vendar se pot od ceste do gladine jezera še vedno precej globoko spusti. Ko bo polno, bo tudi opremo treba manj nositi!

Panorama

Takoj razloživa opremo, jeklenke, obleke, plavuti, vse regulatorje. Voda ima svežih 5stC, midva pa 2x12l jeklenke tako da oblečeva vse možne podobleke, nogavice in rokavice, da bova čimdlje zdržala! Med občasnim dežjem ujameva 10 minut da se stlačiva v obleko in se odkotaliva do gladine jezera. Kljub temu, da sem oblečen kot eskim, me zalije prijeten hlad!

Dostop do jezera

Jezero je premera cca. 100m, odvisno od višine vode. Ob visoki vodi voda zalije tudi okoliške bregove, travo, klopce, koše za smeti in sprehajalne potke. Večina jezera, vsaj osrednji del, je svetlo peščeno-muljast in od tod tudi svetla turkizna barva. Dno je več ali manj ravno, le ob robovih se relativno hitro dvigne. Vidljivost pa takorekoč neskončna, čez celo jezero.

Življenja je nekaj, toliko da se ne počutiš čisto sam. Jate postrvi, tudi nekaj 30 cm primerkov sva srečala, sicer pa drobiž nekih žužkov, gomazečega, lazečega po dnu in sledove puščajočega.

Počasi sva preplavala celotno jezero in uživala v kristalno čisti vodi in miru in tišini. Po 50 minutah me je že pošteno nohtalo, Boštjan pa je padel v snemanje in se je še kar valal.

Na dnu

Ko sva se ob avtu preoblačila, je prišlo mimo nekaj debelo oblečenih planincev in bila sva lokalna atrakcija (Sehr geehrte fremde Gäste von unten). Lokalne kulinarične ponudbe nisva preizkušala, ampak sva po poti nazaj preverila še stanje na Kopakabani pri Grazu, drugi “zanimivi” potapljaški točki na avstrijskem štajerskem.


Film Boštjana Virca o najinem “podvigu”.

Drugi potop:


Prikaži večji zemljevid

Postrvi


“Šodrjama” pri Grazu, preurejena v zanimivo letovišče, obkrožena z nekaj počitniškimi hišicami, sicer pa ponuja vso potrebno infrastrukturo: disco bar, grško restavracijo, pizzerijo, plažo, griček s kopijo kristusa in Ria, ter seveda potapljaški center z vsemi pritiklinami, ki je delal tudi to deževno soboto in nama ponudil toplo zatočišče. Pred centrom pa bogato opremljeno podvodje: mrežasti platoji na 6,9 in 12m za vaje na tečajih, napihnjen morski pes, amfore, kip pozejdona ter atrakcija – potopljena ladja na 10 m globine. Turistična ladjica cca 15m, s kabino, krmarnico, prostorom za potnike. Lahko dostopna in lahko odprta.

Tišina

Potopila sva se samo in naravnost na ladjico, le vidljivost je bila bolj slaba. Spremljale so naju ščuke, krapi in potočni raki.

Pod črto: avstrijska štajerska nudi tudi zanimive potapljaške lokacije. Zeleno jezero me bo videlo še enkrat ko bo polno, Kopakabana pa je za Mariborčane ena najbljižjih resnih potapljaških lokacij – razen domače Drave seveda 🙂

Posted in Potapljanje, potapljaške lokacije | Tagged , | 2 Responses

Santorini

Navsezgodaj zjutraj nas mlado sonce nad vzhodnim obzorjem pospremi iz Kalotaritise. Sončni vzhod, kot ga lahko doživiš le na morju. Moram priznati, da če ne bi iblo jadralskih podvigov, bi sončne vzhode v življenju bolj redko videval, tukaj pa so mi že prešli skoraj v navado! Maja je ozračje še precej mrzlo in vlažno, tako da jutranje sonce šele ob 9h ali 10h posuši kokpit in palubo. Nizke meglice se vlečejo po morju.
Vetra je koma za vzorec, motorirava, današnji cilj je Santorini, oz. Thera (ali Thira, grško Θήρα [ˈθira]. Proti poldnevu zagledava Santorinij, vulkanski otok, ki se je okoli 1600 PNŠ razpočil od jeze. in povzročil propad Minojske civilizacije in kulture. Minojci so namreč na Santorini

Posted in Grčija - Turčija 2010, Jadranje | Leave a comment

Turčija, hir ui kam!

Evo, prišel je dan odhoda, odhajamo spet v Turčijo, jutri iz Brnika. Odkonzervirat FirstTuxa, namestiti jadra, servisirat motor in na MORJE. Proti grškim otokom, v srednje Kiklade, kjer v tem času ni preveč vetra in turistov. Amorgos, mali Kikladi, Santorini, potem pa glede na vreme in čas nazaj proti Marmarisu, kjer bomo počakali na več časa med počitnicami. 14 dni upamo, da bo dovolj, blog in sličice pa po možnostih.

Posted in Grčija - Turčija 2010, Jadranje | Tagged , | Leave a comment

OSTC MK2 – Open Source Tauch (Trimix) Computer

Potapljaški računalniki – nepogrešljiv kos potapljaške opreme, ki omogoča varno in lagodno potapljanje. Z veliko navdušenci (daš na roko in pozabiš na vse) ter veliko nasprotniki (pravi potapljač rabi samo tablice in računalnik med svojimi ušesi).

OSTC MK2

Od prvotnih aladinov so se danes razpasli na tisoč in eno pasmo in obliko. Od rekreativnih, ki običajno omogočajo izračunavanje dekompresijskih postankov pri uporabi zraka ali Nitroxa, brez možnosti preklopa med plini pod vodo, do tehničnih, ki med enim potopom omogočajo uporabo večih plinov  (od zraka, nitroxa do trimixa in vseh mogočih mešanic). Za najbolj zahtevne tudi računajo dekompresijo pri uporabi zaprtega dihalnega kroga (rebreather brez mehurčkov).

Dolga leta mi je za moje rekreativno potapljanje dobro služila stara Suunto Cobra. Dokler nisem odkril dobrobiti Nitroxa in sem začel pogrešati možnost preklopa plinov ob uporabi Nitrox mešanic za dekompresijske postanke. Sicer gre, pač računalnik upošteva samo zrak, sam pa se sprijazniš da, (pre)dolgo visenje na deko postankih blagodejno vpliva na čiščenje tvojega telesa. Dokler nisem po enem precej globokem potopu z zrakom na Elphinstone reefu v Egiptu vegetiral na 3m. Buddyjev računalnik, ki je vedel da dihava deco nitrox, naju je že preganjal na kosilo, moja Cobra pa je še trmarila z 10 minutami postanka. V tistem trenutku sem pozabil na komplikacije (z butastim računalnikom) in izplaval, kar je povzročilo 48 urno stavko moje Cobre. Pri uporabi samo zraka bi to seveda bil težek deco prekršek. Naslednje dva dni sem se šlepal na tuje računalnike. Nadaljnje potapljanje s Cobro je bilo tudi neprijetno, saj ni računala ponovitev iz mojih prejšnjih potopov, ko je “štrajkala”.

No, fino to je bilo tudi opravičilo, da si enkrat v prihodnosti omislim nov potapljaški računalnik, ki bo omogočal uporabo večih plinov. Vmes sem opravil še tečaje naprednega nitrox potapljanja in začel sem ogledovati vedno bolj sofisticirane računalnike. Na svoj “wish list” sem uvrstil:

  • air/nitrox/trimix (opcija?)
  • vsaj tri različne pline na potop
  • dober zaslon, viden tudi v slabši vidljivosti
  • standardnen in preizkušen algoritem
  • čimbolj enostaven priklop na PC
  • user replacabe baterije

OSTC MK2 v poštni (pre)obleki

Ker so takšni “tehnični” računalniki temu primerno dragi (VR3, ShearWater, X1 Liquivision >€1000), in ker jih v principu sploh ne rabim, bi verjetno še dolgo ostalo samo pri “wish listi”.

Nov igralec v Areni (in za atraktivno ceno!)

ČE ne bi naletel na Open Source Tauch (Trimix) Computer MK2. Že samo “open source” v nazivu je bil zame dovoljšen izziv in razlog za nakup, sploh pa cena okoli €650!!! Za ta denar dobiš računalnik za naslednje desetletje tauhanja, v konkurenci najbolj tehnološko dovršenih igrač in to za ceno (malo nad)povprečnega Suuntota ali Aladina. In dober izgovor za trimix tečaj, če bi me slučajno “prijelo”.

Lastnosti strojne opreme:

  • Open Source Firmware with full schematic of the hardware
  • 5 Preconfigured Trimix gases + 1 Trimix configurable during the Dive
  • Fixed SetPoint CCR (Three Setpoints + 5 Bailouts)
  • Excellent PC Software Support with JDiveLog and Divinglog
  • 40 Custom Functions
  • User replaceable Li-Ion Battery with coin-slot battery cover
  • Battery life > 40h at maximum brightness in Divemode
  • Charges via any USB Port within 5 hours
  • 2,4″ (6.1cm) OLED Display
  • Two additional status and warning LEDs
  • 4mm highly scratch-resistant borosilicate Glass display
  • Electronics completely encapsulated, no airspace left to crush or flood
  • Two Piezo-electric Switches, usable even with extra thick gloves
  • high-tech flex-velcro wristband
  • 70 x 65 x 29 mm (width x height x depth)
  • Weight 160g

Vsebina paketka

Proizvajalec je majhen inženirski biro Engineering firm HeinrichsWeikamp GbR – Matthias Heinrichs & Christian Weikamp. Fanta, ki ob OSTC MK2 ponujata še naprednejši potapljaški računalnik DR5 ter dodatke za podvodno fotografijo. V letu 2009 sta naredila kar velik pretres v tehnični potapljaški druščini, predvsem s ponudbo OSTC, ki je vzbudil mnogo pozornosti in dal misliti “velikim” konkurentom. Southerndivers.co.uk Techdivers.co.uk

Potovalni komplet OSTC MK2

Načeloma proizvajalec “prodaja” samo HW – torej strojno opremo, SW dobiš zastonj in na razpolago je programska koda. Torej vsa polna funkcionalnost in nadgradnje brez PIN upgradeov in doplačil, vse v full OLED barvah!:

Značilnosti priložene programske opreme:

  • ZH-L 16 model about tissue saturation by A. A. Bühlmann
  • Multigas open circuit (air, nitrox und trimix)
  • GF deco extension (Deep Stops)
  • Gauge mode with Stopwatch and average Depth
  • Constant ppO2 mode
  • Apnoe Mode
  • Custom Functions CF1 – CF41
  • Dynamic logbook profile / protocol
  • Graphic display of tissue saturation in surface mode
  • Graphic display of tissue saturation in diving mode

“Open source” v tem primeru ne pomeni čisto enakega principa in možnosti, kot na primer pri OpenOffice.org, Mozilli ali Linuxu, omogoča pa brezplačen dostop do najnovejših različic programske opreme. Tako izvorne kode kot tudi izvajalskih datotek. Nameščanje nove verzije SW je takorekoč hipno in s pomočjo kliak ali dveh.

Prav tako tudi ni pričakovati, da bi uporabniki sami pisali dodatne rutine ali igrice za OSTC MK2. Kljub temu to zahteva precej znanja. Ja pa ta možnost OMOGOČENA.

Prednost tega Open source pristopa je v polno dostopni in funkcionalni programski opremi. Ta vedno omogoča vso funkcionalnost, ki jo konkurenti običajno zaračunavajo.

Nekaj o deco algoritmih

Čim se od rekreativnega odmaknemo malo proti tehničnemu potapljanju z dekompresijkimi postanki in uporabo plinskih mešanic, hitro privrejo na dan prerekanja in pametovanja o deco algoritmih, ki jih računalniki, plannerji ali tablice uporabljajo za izračun krivulj potopa in potrebnih deco postankov.

Fiziologija potapljanja je pravzaprav eno veliko matematično ugibanje o delovanju človeškega telesa. In znamenita trditev da, da so vse tablice in računalniki natančni in pravilni samo dokler telo sledi predpostavkam, je še kako resnična. Kljub temu pa so raziskovalci fiziologije potapljanja v preteklih 10-20 letih naredili velik skok v oblikovanju matematičnih modelov. Temelj so postavili Haldane in Buhlmann, kasneje pa so se razvile “naprednejše” metode, ki upoštevajo še novejša dognanja fiziologov.

Največje novosti so na področju globokih postankov “deep stops”, ki preprečujejo nastajanje mikromehurčkov, ki so (baje) najpogostejši vzrok deco bolezni pri potapljanju pod Haldanejevimi M-vrednostmi.

Mnogi algoritmi so zaprti in proizvajalci ne muksnejo kaj dosti o vsebini, kot je recimo Suuntotov RGBM (Suunto Reduced Gradient Bubble Model) in Suunto RGBM Tech različica in so običajno precej konservativni, ampak učinkoviti za rekreativno potapljanje in Nitrox mešanice.

Med tehničnimi potapljači sta najbolj čislana algoritma (VPM-B (VPM Decompression Bubble Model Decompression Programs, ki je računsko bolj zahteven) ali Buhlmannov  ZH-L16 z GradientFactorji)

ZH-L16 načeloma sledi deco krivulji, je vedno tik pod M-vrednostmi za posamezno tkivo, torej maksimalna desaturizacija, kar omogoča neposredne dvige iz globin in daljše plitve postanke. Ravno zaradi mikro mehurčkov je Eric Baker utemeljil in “izumil” teorijo gradient faktorjev. Tako GF LOW določa do katerega % M-vrednosti se tkivo lahko napolni pred prvim globokim postankom (običajno med 10% in 30% in s tem generira bolj ali manj globoke prve postanke), GF HIGH pa s kakšnim % M-vrednostmi nas računalnik spusti na gladino (tipično 70%-90% in s tem bolj ali manj dolge plitke postanke) S temi razširitvami je ZH-L16 manj prijazen do mehurčkov in omogoča varne in globoke potope, podobno kot VPM-B.

Torej, OSTC MK2 uporablja ZH-L16 GF, za VPM-B pa je baje strojno prešvoh, zato kakšen V-planner Live odpade!

Prvi vtisi:

OSTC MK2 boot

Dva dni po nekaj izmenjanih mailih z Matthiasom in plačilu, me je na mizi čakal škatlica (DHL). Lično in dobro zapakirana! V kartonasti škatli so se skrivajo:

  • en kup stiroporastih pahuljic
  • dva svinčnika HeinrichsWeikamp
  • reklamni prospekt
  • navodila za OSTC MK2
  • plastična/neopren škatla za OSTC MK2
  • USB kabel
  • OSTC MK2 himself

Diši malo po novem, malo po plastiki in malo po masti s katero je namazan! Pa neznansko oglat in grd je!

Najprej pade v oči OGROMEN in SVETLEČ barvni OLED zaslon. Se mi zdi, da v slabši vidljivosti ne bo treba več bolščati v zaslon in si natikati špeglev! Pokrovček za baterijo ter za USB port in dva piezo gumba so vse kar najdemo na škatlici.

OSTC MK2 začetni zaslon

Na suhem lahko preskusim le nastavitve in simulator potopov. Juh, kak je fajn če dobi človek v roke novo igračko!

Še nekaj slik simulatorja v dive modeju:

Gumb in USB pokrovček na levi strani

Graf nasičenosti tkiv

Dive mode z najpomembnejšimi podatki

Kaj več pa enkrat ko bom uspel priti pod vodo!

Do takrat pa naslov proizvajalca:

HeinrichsWeikamp GbR

Posted in Potapljanje, potapljaška oprema | Tagged , | 1 Response

Pospravljanje in priprava na zimo

Zadnje dva dni smo v Kusadasiju še pospravljali barko, popravljali malenkosti in pripravljali FirstTuxa na zimovanje.

  • snemanje jader in zlaganje
  • pokrpanje Lazy baga
  • kitanje majhnih prask
  • tesnjenje s siko kjer pri palubni opremi pušča vodo
  • snemanje vseh vrvi (škota, dvižnice, kar ni v jamborju)
  • čiščenje pod podnicami
  • popravljanje gume na kuhinjskem oknu
  • pranje barke, sidra, sprayhooda
  • razsoljevanje vse opreme (vrvi, bokobranov, stopnic, mask, plavuti)
  • čiščenje boksov, zlaganje nazaj
  • čiščenje in zlaganje byboata
  • sneti vse zastave, rešilne pasove
  • zmenit se za pomladansko dviganje in barvanje

Kar nekaj dela, čeprav je vmes ostalo dovolj časa za sončenje, obhod po mestu, branje in pametne družinske pogovore o vsem in še čem!

Jutri letimo v mrzlo Ljubljano in na polna mariborska pokopališča!

Posted in Turčija 2009 | Tagged | Leave a comment