Delos in Mykonos – sreda 29.4.2009

Mykonos

Mykonos

Zjutraj rešujem še izziv nafte. Ermoupolis namreč nima črpalke na obali, pilot navaja klic po VHF 8 kanalu, kjer baje dežurajo mini tankerji. Seveda vse spi in se ne javlja. Ker smo privezani točno pred zgradbo harbor masterja, se določim, da bomo tukaj po predpisih prijavili svoj prihod v pristanišče. Ob lanskem vplutju v grške vode smo namreč dobili mapo, v katero morajo ladje pri pristaniških oblasteh potrjevati svoj obisk. Mapa velja do popolnitve, ima pa nekaj deset prostorčkov za

Mykonški pelikan

Mykonški pelikan

potrjevanje. Ker smo potrjevali bolj redko, nam je lani uspelo izpolniti le tri potrditve. Torej Syros bo naslednji.

Prijazni informator na vhodu me še enkrat vpraša, če želim potrditi prihod in seveda odločno prikimam. Nato se loti posla. Traja 20 minut, izpolnim tri formularje, dvakrat moram skočiti v zgornje prostore, za kopiranje dokumentov in menjavo denarja, na koncu pa olajšan za €13,70 končam s potrjeno knjižico. Zdaj vem zakaj jadrnice večinoma ne potrjujejo prihodov v pristanišče 🙂 Aha, v bistvu pa sem želel tudi izvedeti, kje se tanka. Informator me napoti na pumpo na drugi strani pristanišča, kjer lahko baje „make a deal“. Z barko se premaknemo preko zaliva, diesel imajo, nimajo pa kant, s katerimi bi ga spravil do barke. Klic na drugo telefonsko številko +302281084103 reši problem in čez 20min imamo v tankih 124L nafte iz mini tankerja.

Mahnemo jo proti Delosu na ogled najpomembnejših izkopanin antike na Kikladih.

Mykonos

Mykonos

Mykonos

Mykonos

Malo jadramo, malo motoriramo in okoli 13:00 smo pred Delosom. Pristanek na Delosu je prepovedan, pogojno lahko barke sidrajo v prelivu pred pomolom. Motovilimo se med 4-5 čarterskimi barkami z ruskimi zastavami pod levim križem – ruski čarteristi torej. Preden se zasidramo, skopamo (brrrrrr), usposobimo revčka, namontiramo motor in priplujemo do obale je ura že 15:00. Tam nas pričaka prijazna, a odločna Grkinja, ki nas spomni da Delos deluje samo do 15:00 in da se lahko oglasimo jutri. Šit, torej vse zastonj, pa še v Lonelyju to lepo piše, ampak mi raje čitamo Jill Mansell!

Ikaria je daleč, zato gremo na sosednji Mykonos, ki je baje karikatura grške avtentičnosti, zato pa toliko bolj monden in privlači vse živo – prosto po Rodu Heikell-u „yacht set, jet set, backpackers, artists – real and pseudo, nudists, gays as well as ordinary holidaymakers“. Torej, ne vem če to ravno iščemo. Plus, privez v mestu ni mogoč, ampak le v 2km oddaljeni „marini“ new harbour v izgradnji. Tale je res še v izgradnji in privez na pomole je zastonj, čeprav delavci zjutraj pridno šauflajo in v letu ali dveh se utegnejo stvari spremeniti na bolje in dražje 🙁 Marina je polna, ker smo padli točno v sredo ruske flotilje čarteristov (tisti na Delosu so bili le del večje jate) na 50 čeveljskih jadrnicah, opremljenih z ruskimi zastavami, naši sosedje so razobesili celo staro sovjetsko s srpom in kladivom. Skiper je bil očitno neki vojak, saj je popoldne paradiral v uniformi. Na sosednjem pomolu, pa je član ene posadke zjutraj imel „jutarnjo vježbe“. „Do pojasa goli“ je delal sklece, fazanov let in druge elemente iz nabora tudi bivše jugo vojske 🙂 Sosedje na Cycladesu 50.5 so celo noč kurblali motor. Ne vem zakaj!

Mykonos

Mykonos

Mykons potrjuje svoj sloves, lokalcev je res bolj malo, bele hišice z modrimi polknami in ozke ulice polne izključno trgovinic pa slikovite do konca. Labirint uličic in majhnih hišic z balkončki, strmini stopnicami ponuja klasične turistične nepotrebščine in nekaj avtentičnih zadev – recimo ročno tkane srajce, šale – lan, bombaž. Vse pa seveda po dvojnih, trojnih cenah.

Žal so vse več ali manj hotelske kulise. Vas zgrajena za turiste in obiskovalce in velikih „love boatov“, ki vsakodnevno obiskujejo Mykonos. V času našega obiska sta MSC Musica in Aida spustili svoje drobovje v mesto, kjer so jih čakali pretkani grški trgovčiči in gostinci in cuzali evre in opicanjenih in dišečih Špancev, Italijanov, Nemcev in drugih zahodnjakov. Japonci so okupirali najdražje bare na zahodni obali ob morju, kjer poleti verjetno mrgoli „galebov“ z zlatimi verižicami, D&G čevlji, Armani puloverčki in spuščenimi trneki. Kljub temu je Mykonos vreden ogleda, sploh v pred ali posezoni.

Meni ni bilo več do špagetov po €15, zato smo se vrnili na barko in jedli domače po €0.

This entry was posted in Hrvaška - Turčija 2009, Jadranje and tagged , . Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja