Od Göcka proti jugu, Kalkan in grški Kastellorizzo


Zapuščamo Göcek in njegove pogoltne prebivalce ter jadramo licijski obali naproti. Cilj naslednjih dveh tednov so zalivi in mesteca od Fethiye do Finike in nazaj. Olu Deniz, Kalkan, Kaş, Kekova Roads. Dalje proti Antaliyi se začne bolj puščobna in s hoteli pozidana obala, baje. Pa še vetrovi znajo biti v nos. Vse zveni zanimivo in malo čarobno, bomo videli kako bo.

Lubenica v morju

Prvi večer preživimo še v Skopea limani, na obali nekje po južnem robu. Nepopsino vroče je in lubenica v morju paše!

Lubenica v ustih

Odpravimo se proti SE, proti Kalkanu, bomo videli do kod bomo danes prišli. Jadramo!!! To mi je v vzhodnem Mediteranu posebje všeč, vedno je ddovolj vetra za jadrat! Razen če ga ni preveč ali pa v nos. Popoldan mine v brezdelju, čvekanju, pitju. Današnje zavetje najdemo za Dökükbaşi Burnu (rtom Dökükbaşi). Nekaj zalivčkov z gostilnicami, vse polno guletov s tisoč vreščečimi otročajo – na nekaterih guletih imajo vgrajene tobogane, skačejo v luknjo na zgornji palubi in po očitno vznemirljivi vožnji skozi drobovje barke (vreščanje!) se mali turisti “izpljunejo na boku malo nad gradino vode skozi 70-80 cm luknjo in ČOF, pa spet na zgornjo palubo. Med guleti vozijo mali gliserčki iz katerih podjetni Turki ponujajo sladolede. Algida! V trgovini 2YTL, tukaj 5YTL. Ampak paše!

Prvič nas v Turčiji začnejo nadlegovat, da je treba privez na bojo plačat 10YTL! Zmrdujemo se in na koncu pristanemo v zavetju Karacaören Adasi (otočka Karacaören) na bojah majhne gostilnice, ki ne teži s vprašanji kaj bomo večerjali. Obala je vedno bolj strma in visoke planine segajo do morja. Nekaj milj naprej je že Ölüdeniz, s slovito peščeno plažo in zaščitenim parkom nad njim pa gora Babadağ, s katere cele poletne dneve skačejo padalci. Zato je tudi vreme že drugačno, manj razpihano, več vlage se zadržuje in po meglenem večeru se je začela vlažna in mirna noč, ki smo jo večji del preživeli kar v kokpitu. Nika se vedno bolj pritožuje nad bolečimi ušesi. Običajno skuša skrivati težave svojega zdravja in sama prebodit krizo, če se le da, saj jo izkušnje učijo, da bo mama naredila “štalo”. Zato je priznanje, da jo ušesa bolijo jasen znak, da je zadeva resna in bo treba nekaj ukreniti!

Zato bomo naslednji dan zavili v Kalkan, ki izgleda dovolj dostojno mestece, da bi znali imeti tudi zdravnika. Žal je sobota, kar bo otežilo iskanje.

Peščena plaža severno do Kalkana

V zgodnjem popoldnevu plujemo ob neskončno dolgi plaži nekaj milj severno od Kalkana. NEkaj kilometrov plaže, pred njo svetla “peščena voda” in globina 3m skoraj 200 m v morje, tako da vržemo sidro precej proč od obale. Kopanje in raziskovanje plaže, ki je obljudena samo v skrajno južnem delu, tukaj kjer smo pristali pa se parčki lepo razporedijo na vsakih 150-200m. In to pretežno moški nudistični parčk! Že nudizem je zelo redek v Turčiji, moški parčki pa še toliko bolj! Poberemo šila in kopita in jih prepustimo uživanju na toplem.

Kalkan je sicer urejeno, a precej brezosebno turistično mestece. Brezosebnost je tudi posledica potresov v zadnjih destletjih, ki so poradirali precej starih mest in na njih so zrasla nova, “moderna”, turistom “prijazna” naselja, ki pa nimajo več nobnen duše. Tudi Marmaris, Kalkan, Fethiye, Kas in Finike so žal večinoma takšni!

S pomočjo fantov na “kapiji” pristanišča in Sahil Güvenlikov (Sahil Güvenlik je turška obalna straža) najdemo doktorja (privatnega seveda), ki se že čez 20 minut pojavi na pomolu pred First Tuxom. Še dobro, da smo imeli čas poklicati Coris zavarovanje in jih obvestiti, da bomo koristili zdravniško pomoč. Namreč v drobnem tisku piše, da Coris povrne le stroške PREDČASNO napovedanih zdravniških uslug. Torej jih moraš obvestiti, da boš iskal zdravnika. Je pa res, da ti morajo pri tem pomagati (asistenca!), saj je bil naš pomagač kar vesel, da smo sredi Turčije že našli zdravniško pomoč.

Prijaznost, strokovnost, skrb in hitrost – lastnosti, ki jih redko vse NAENKRAT srečaš pri zdravnikih. Uho je vneto, zabasano in potrebno bo čiščenje v njegovi kliniki! Hops v njegov avto in čez 30 minut sta Nika in Katja dostavljeni nazaj na barko. Uho očiščeno temeljito, antibiotik in še neke žaube priložene, mama pomirjena, otrok z rdečim ušesom od čiščenja, vsi skupaj lažji za €180! Poceni ni, je pa storitev brez pripomb, pa Coris bo plačal!

Pred spanjem - Kalkan

Popoldne se kopamo na mestni plaži in jemo Algida sladoled – na kepice ali avtomat lahko iščeš z lučjo. Ker Kalkan ni ravno najbolj simpatično mestece, se popoldne prestavimo v velik zaliv kakšne 2 milji W od mesta Kalkan. Še ko se privezujemo, nas presenetita dve plavalki, ki se naenkrat znajdeta “od nikoder” in nas lepo pozdravita po slovensko? S sosednjega (300m?) guleta priplava na obisk Slovenki, ki se potepata po Turčiji in sta vmes skočili na nekajdnevno potovanej z guletom. Žal ju čaka večerja in se nama ne pridružita pri pivu 🙁 Mediteransko sidranje in prečudovita mirna noč pod zvezdami, ob gin toniku, nargili in debatah …

To sidranje po turških zalivih je hecno. Na Hrvaškem ne bi nikoli spali na takšnih mestih takšen način. Zalivi so široki, popolnoma odprti proti SE, pa vseeno polni guletov. Poletnih neviht, neverinov, grbinov in pdobnih hudobcev v vzhodnem Mediteranu ni, vetrovi so predvidljivi, vedno iz4. kvadranta, ponoči obrnejo včasih na 1. kvadrant.  Včasih imam kar malo slabo vest, da smo preveč nepazljivi in nam bo kakšna nočna nevihta to vrnila, a očitno so vremenske razmere tukaj drugačne. No, sodro pa še vedno vsak večer prekontroliram in po potrebi na roke zakopavam!

Priprave na lignjelov

Jutranje kopanje motijo trije lignji, ki so se “zapičili” v našo privezno vrh. Natančneje v moder vozel, kjer sta zvezani dve vrvi. Medititirajo in vohljajo okoli vozla in nikakor nočejo stran. Nika že ima peškafondo v rokah in največji je skoraj njen, a se v zadnjem trenutku sname in obnemi od groze. Potem jo pa le popihajo naprej.

Nekam proti Kaşu bomo danes pluli, ki je še v začetku 20. stoletja bil grški. Kakšne 3 milje pred mestom je še vedno grški otok Kastellorizo. Majhen košček Grčije tik pred turško obalo.

Kopanje na čeri

Po poti se ustavimo na čudovitem kopanju na otoku (ali čeri).

Odločimo se za spanje in tankanje nafte na Kastellorizu, prav gotovo bo cenejša kot turška, pa še jemo lahko ceneje. Za prvim rtom smuknemo v zaliv in kamlu smo privezani ob lokalni restavraciji v mestecu, ki ob 14h prakticira siesto. Nikjer nikogar, črpalkar nas obvesti, da nafte ne more dostaviti pred 18 uro, ker je prevroče. V senci pijemo pivo in čvekamo, nato pa skočimo v sosednji zalivček na kopanje. Zamudimo črpalkarja za 15 minut in se upre, da je on čakal in da zdaj ne pride še enkrat, če ne doplačamo €20. Po nekaj prerekanja po telefonu nam ne preostane nič drugega, kot da mu obljubimo teh €20. Liter nafte nas je na koncu stal skoraj €1,8, več kot v Turčiji, se mi zdi da si je svoj dovoz zaračunal dvakrat.

Siesta na Kastellorizu

Nekaj sicer mrmramo v brado, da je to nafta za €400 milijonov (ki jih mora Slovenija prispevati kot svoj del pomoči Grčiji), ampak nič ne pomaga, Grki se znajdejo! Povprečno penzijo imajo €1400, nafto nam prodajajo po €1.8, pa €400 milijonov jim moramo podariti !

Zaskrbljen?

Naslednji dan si ogledamo še “modro špiljo” na SE strani Kastelloriza.

Be Sociable, Share!
Start Slide Show with PicLens Lite PicLens
This entry was posted in Jadranje. Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja