Serçe Limanı & Kapitan’s Nemo farm restaurant

Po Marmarisu smo se potikali skoraj tri dni in to ne po svoji krivdi, ampak po angleški. Ko smo maja zapuščali Tuxa, smo se z lokalnimi serviserji dogovorili za nekaj popravkov. Motor je bil potreben korenitejšega posega, saj je začel puščati olje na veliki dihtungi in pri 220 urah je bil zrel za velik servis: tesnila in filtri na celotnem motorju razen glave, preskus kompresije, celotne elektrike, alternatorja na koncu barvanje. Za tak servis mora motor iz barke in v delavnico za teden dni. Delo je odlično opravil Marlin, lokalni serviser Yanmar motorjev, ki je vzel tudi našega Volvota. Motor nas je popravljen, stestiran, dokumentiran, čakal …

Drug dogovor pa je bil za popravilo radarskega droga, ki se je razmajal in je zahteval malo švasanja in eno novo podporo. To nalogo je prevzel Dino Group, kejr posle vodi Anglež John. V dveh mesecih žal niso našli časa za drog in zamenjavo sidrne lučke na jamborju 🙁 Tri dni preganjanja in dvakratna dan obiski v njihovi pisarni so na koncu pomagali. Tako je, če posle v Turčiji vodi Anglež …

Končno smo odrinili iz Marmarisa in v četrtek zvečer “skočili” do Serçe Limanı – globokega “fjorda” kake tri ure plovbe od Marmarisa. Malo podcenimo moč večernega meltemija in nabijamo v 25 vozlov. Ob sončnem zahodu pristanemo na boji lokalne gostilne v NE kraku. V zalivu je kakih 5-6 velikih guletov in ducat jadrnic. To ni čisto naše idealno okolje, ampak za prvi dan OK. Začne se nategovanje lokalcev, ki s čolnički prihajajo vabit v gostilno ali pa prodajajo raznorazne nepotrebščine.

Prvi dan odbijamo vse napade, v petek pa klonemo pot težo argumentov in pomanjkanja plina na barki (spet nisi preveril, pa sem ti rekla…) in se sladkamo pri kapitanu Nemotu. Meze, Kebab in triej bratje, ki vodijo družinsko gostilno. Klepet z Osmanom o turizmu, zelenjavi, turških porokah, slovenskem odraščanju mladih, vojnah in komentiranje fuzbala tudi precej zniža, sicer zasoljene cene. Povzetek: vojne niso dobre za nikogar, namreč znižujejo število ljudi na zemlji ter usmerjajo ljudi v osnovno preživetje. Torej, če tega ni je ljudi vedno več, imajo vse več denarja in vse več jih prihaja v njegovo gostilno! Dvojne meze, dva kebaba na krožniku ter pijača, 67 YTL aliti €35.

Za sosede imamo starejši turški par na Leyli (jadrnica). Gospa čez dan na glas čitana palubi, gospod se kopa. Kdaj se kopa ona ne vemo, si pa zvečer suši anorak! Tiste turške gospe, ki sicer nosijo burko, se kopajo v anorak opravi, ki pokriva vse razen ročic, nožic in obraza. Običajno lepih modiš barv – roza, zeleno ali rdeče 🙂 Heco, kot bi gledal pingvina v pajac anoraku.

Guleti in večina jadrnic se pobere v petek in odvihra v bližnji Marmaris na sobotno smeno. V soboto po jutranjem kopanju odrinemo proti Simiju. Tankat cenejšo grško nafto, kupit plin ter mogoče kupit akumulatorje, ki so spustili dušo po 2 letih.

Be Sociable, Share!
Start Slide Show with PicLens Lite PicLens
This entry was posted in Grčija - Turčija 2010, Jadranje and tagged . Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

En odziv na “Serçe Limanı & Kapitan’s Nemo farm restaurant”

  1. Franci pravi:

    Her Majesty people vam pa res delajo težave! Nobenih vesti še ni o Nikinih ribah – po mojem palca ni čisto prava. Tukaj vse po starem, le Lahovnik je izstopil iz Zaresa. Lepo se imejte, Franci.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja