Na morje, na veter, proti Kikladom … a žal tudi pokvarjen motor :(

Sreda 28.4.2010 ob 7.00h vstajanje (Andrej in jaz), urejanje potencialno letečih predmetov v podpalubju, odvez in odhod. Pred dokončno nastavitvijo naše rute je bilo potrebno še dvigniti glavno jadro, ki je še vedno počivalo v prezimovalni vreči. Kljub vedno bolj vidnim in čutnim spremembam, ki so posledica staranja (bolečine v križu; s tem se je pač potrebno sprijazniti), je delo potekalo brez večjih napak, poškodb in prepirov. Skratka zelo uigrano.

Ko sva tako izplula iz marine, sem imela občutek, da nam je Firstek vsakič znova hvaležen, ko se lahko takole malo pretegne čez valove. Iskrice sreče in zadovoljstva v mojih in Andrejevih očeh (Nikine oči so še zaprte ob tem času) so bile tu. Sledila je zaslužena jutranja kavica in relax; končno spet plujemo! Neizmerno zadovoljstvo!

Ura: 8:30

Vreme: sončno

Veter: 5 vozlov N (praktično nič)

Smer: Patmos (nam že znana točka)

Na morje, na veter ...

11:33h menjava zastavice (TUR-> GR), grozno premetavanje po 3 m valovih. Ob 16h pripluli na že znane boje v zalivu Grikos na Patmosu. Pregled motorja, polomija. Prostor pod motorjem je zalit z motornim oljem. Očitno je nekaj zelo narobe. Izteklo ga je vsaj pol litra. Sranje!!!!

Ker smo varno privezani na boji, se skušamo pomiriti in jaz se spravim pripravljati večerjo. Puranji zrezki na čebuli in česnu, kuhan krompir popečen s sirom in grška solata. Pred spanjem z Niko odigrava še dve partiji človek ne jezi se in dve partiji kalahe. Za tem sledi branje in spanje, ki bo to noč bolj v duhu iskanja rešitve okoli težav z motorjem.

Morjeplovka

Morjeplovka

Prebudim se v prekrasno sončno jutro, a mi misli kaj kmalu spet zaidejo na motor. Z Andrejem se posvetujeva kaj nam je narediti. Andrej s plastenko pobere vse razlito motorno olje in ga hoče ponovno zliti nazaj v motor, a se jaz uprem, saj sem prepričana, da je v njem preveč svinjarije in da lahko povzročimo več škode kot koristi. Sama pobrišem s papirjem vsa tla pod motorjem do sijaja, da bomo lažje pregledovali, kje pravzaprav teče. Andrej zagleda sosede, ki se z byboatom izkrcavajo na kopno in predlaga, da se jim poskušam vriniti in se na kopnem nekako dokopljem do 3 litrov motornega olja.

Res pričnem mahati sosedom in uspe mi jih prepričati, da me vzamejo s seboj na kopno. Ne samo to, na kopnem jih čaka rent a car in ponudijo mi, da me vzamejo s seboj do bencinske črpalke po olje. Sosedje so iz Južne Afrike (Johanesburg), dozdeva se mi da so mama, oče, sin in njegova punca ali žena. Zelo prijetni in komunikativni. Ko jim razložim, da sem iz Slovenije, ki je včasih bila del Jugoslavije, se gospod oče takoj pohvali, da je prijatelju Leki iz Albanije prodal nepremičnino v Johanesburgu in da je njegova žena Su zelo prijazna. Vpraša me, če jih poznam. Ob tem ga žena ves čas popravlja, da naj malo pazi, saj gre za King and Queen, on pa ji kar naprej odgovarja, da sta čisto prijazna in da ni nobene potrebe to poudarjati.

Ribolovka

Skratka, peljejo me do bencinske, tam kupim 5l motornega olja Diesel 15/40, oni natankajo najeti avto, jaz vse skupaj plačam in nato me odpeljejo nazaj do našega zaliva, me vkrcajo v njihov byboat in me eden odpelje do naše barke. Vljudno se zahvalim in jim zaželim lepo potepanje po Patmosu. Andrej prevzame olje, ga vlije v motor in ga zažene. Pol ure buljiva vanj, da bi videla kje toči, a ne najdeva niti kapljice. Odločiva se, da se premaknemo iz Patmosa proti Lerosu, ki je v smeri večjih marin (Kos, Marmaris), pa še tam lahko najdemo kakšno pomoč. Našemu cilju, Santorini, sva se odpovedala zaradi težav z motorjem. Odplujemo ob 10h

Vreme: sončno

Veter: prijetnih 20 vozlov

Motor: sranje, spet fejst toči

Razpnemo genovo in ugasnemo motor, da ne bi preveč polivali olja. Vozimo med 6 in 7 vozlov. Veter kar naprej jača.

Nova marina na Lerosu

V 3 urah lepega jadranja smo na cilju, na Lerosu, v marini, kjer se takoj zaženemo iskat serviserja. Povedo nam, da mu je ime Thomas, a da je zelo zaseden in da se bo oglasil okoli 17 pri naši barki. Ker se njihov delovnik prav tako zaključi ob 17h, se dogovorimo za pregled motorja naslednje jutro ob 9h, prej pa moramo spet vse okoli motorja popolnoma počistiti. Odpravimo se peš do mesteca na pita gyros in kokakolo ter sprehod ob obali. Pekarna ni bila več odprta, zato bo treba po kruh jutri zjutraj. Pred spanjem še ena kalaha in počitek.

Zjutraj vstanem ob 8.45h in najprej počistim prostor pod motorjem. Vse obrišem do suhega, kot je naročil serviser. Zbudim Andreja okoli 8.30h, malo pred deveto je pri nas že serviser. Pogleda v motor in naroči, naj pustimo prižganega vsaj pol ure, potem pa se bo vrnil in pregledal ves motor še enkrat. Domneva, da je krivo tesnilo na impelerju, ki so ga v Kusadasiju zamenjali, vendar se boji, da je morda izlivanju krivo celo kako tesnilo na glavi motorja, ker je bilo politega olja malo preveč. Med čakanjem se jaz odpravim v mesto po kruh in še nekaj pekarniških priboljškov. 20 minut lepega sprehoda tja in nazaj. Ko se približujem našemu pontonu, že od daleč vidim Andrejev obupan obraz, ki mi odkimava. Stopim hitreje in ko sem dovolj blizu, se iz njegovih ust vsuje :” Katastrofa! Olje se izliva spodaj, na tesnilu motorja. Sranje, to ne gre drugače popraviti, kot da se ves motor potegne ven. Serviser pa nima časa in se nas je začel izogibati. Daj ti uporabi svoje sposobnosti in ga prepričaj, da ne moremo nikamor, če nam to ne popravi!”

Nekaj trenutkov stojim in ga gledam, potem pa previdno vprašam:” Pa kje točno teče?”

“Pa kaj me gnjaviš, kaj jaz vem! Ko sem zagnal motor z višjimi obrati, se je na enkrat tu zadaj levo izlila večja količina olja. Vsekakor to ni iz impelerja. Kaj me zdaj gnjaviš!”

Spet trenutek tišine in poskusim znova:” S tvojo razlago, tu nekje zadaj levo, se absolutno ne morem sprijazniti!! Jaz sem vse pobrisala in če teče v velikih količinah, moramo ugotoviti kje natančno teče! A si pogledal skozi odprtino v levi kabini?”

“Ne”

“Ja pa kako lahko potem trdiš, da je katastrofa, če niti ne veš, kje teče!! Zaženi motor, jaz pa bom pogledala. Pa neko luč spodobno rabim!”

Kosmati prijatelj na Lerosu

Vem da sem mu zoprna, tako kot sem zoprna vsakemu serviserju gospodinjskih aparatov, ki pride popravljat k nam domov in jaz potem ves čas tiščim glavo zraven, ko oni popravljajo. A to delam samo zato, ker mi gredo površne razlage, kaj je bilo narobe, zelo na živce, saj 1. človeka stanejo neomejeno nedefinirano količino denarja, 2. ne moreš predvideti, kako dolgo ti bo naprava še delovala in 3. ne veš, kaj lahko narediš, da se v bodoče podobnim okvaram izogneš.

Zagrabila sem reflektor, ga vtaknila v 12V, se zaprla v desno kabino, posvetila v odprtino, ki odpira dostop s strani v motor – kjer je Andrej trdil da se izliva in v motor usmerila žarek reflektorja.

“Daj gas!!”

Tri sekunde je bilo potrebno, da sem preprečila katastrofo.

“Zdaj pa sem pridi!” sem poklicala Andreja. “Poglej tole cevko. Izgleda kot cev, v katero človek naliva olje” (nimam namreč pojma o motorjih :O)). “ Ko dodaš gas, se tukaj olje lepo dvigne in začne v curku ven tečt. Ta stvar bi po mojem potrebovala kak pokrovček, kaj praviš?”

Andreju se na obraz zarišejo zametki nasmeška, a takoj se ne sme predati. Vendar je njegova sreča tako velika, da njegov narejeni resen izraz na obrazu traja le nekaj sekund, potem pa prasne v smeh. “Ja, to je cev, po kateri se prazni staro olje. In to so v Kusadasiju tudi naredili. Očitno so pozabili na koncu nataknit pokrovček.”

“No, katastrofa je rešena!” Malo še ponergam, da izpadem bolj triumfalno, Andrej pa se ves čas smehlja in mi obljublja od briljantov do ……” Ne padam na to, samo dopust hočem!” se zarežim še jaz.

Ko se Andrej že pripravlja na zajtrk, meni še vedno ne da miru ta čepek od cevke. V zadnjem letu sem ugotovila, da so Turki tako dobri v svojem delu, da skoraj ne morem verjeti, da bi pozabili zamašit cevko (če bi bilo to na Hrvaškem, bi bilo to čisto običajno). Toda v Kusadasiju……. Andrej me z začudenjem pogleda, ko spet odstranim stopnice in začnem glavo tiščati v motor.

“Aha, tukaj je!” zmagoslavno privlečem ven črn gumijast čepek, ki bi lahko pripadal cevki. Andrej me svetlo pogleda in se spet zareži.

“Ja, to bi lahko bilo to.”

Vzame čepek in ga namesti na cevko. “Točno to je to!”

“No, zdaj pa lahko revidiramo popotniške plane in gremo naprej proti Santoriniju.” še dodam in tudi jaz zmagoslavno sedem k zajtrku. Nika, ki je bila večji del jutranje prigode z motorje udeležena le kot stranski opazovalec, je že zajtrkovala. Pametna punca že ve, da se nima smisla vpletati v tovrstne dogodke, ko sta starša nervozna.
Med zajtrkom naredimo plan, da se premaknemo proti Levithi in res nadaljujemo pot proti Santoriniju.

Be Sociable, Share!
Start Slide Show with PicLens Lite PicLens
This entry was posted in Grčija - Turčija 2010, Jadranje and tagged , . Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja