Polotok Bozburun in Orhaniye

Torek, že tretji dan odkar sta prišla Andro in Mary. Napovedan je meltemi, Marmaris pa po vodni poti precej daleč, zato razmišljamo o nastanitvi v Orhaniye in potem s kakšnimi skooterji ali rentaccarjem do Marmarisa ali Fethiye. Marmaris je velik in itak bi morali iskati privez nekje v okolici.

Jadramo globlje v zaliv Hisaronu Korfezi mimo Selimiye do Orhaniye. V zalivu ob vasici Orhaniye je tudi znana Marti marina, ki jo seveda preskočimo in se odpravimo do gostilnic in jettijev na dnu zaliva. Izberemo sredinsko, ki obljublja Free mooring, electricity, water, pool, wi-fi. Vse kar si lahko človek poželi. Seveda pričakujejo, da občasno uporabiš njihovo gostilnico. Glede na to, da nas je na barki sedem nam itak bolj ustreza če občasno jemo zunaj. Sploh zato, ker so enostavnejše in zelenjavne jedi relativno poceni. Meze. ki jih imajo povsod, so običajno okoli 1o YTL (€5) in glede na siceršnjo vročino, preko glave zadosti. Človeku kar paše dneve preživeti na haydarju (turški tzaziki), dolmah, raznih jogurtnih prilogah, paradižnikovi solati in belem kruhu.

Ko se približujemo jettijem konkurenčnih gostiln, nas na vsakem že čaka domači agitator, ki visoko drži mooring, kričeč objavlja svojo ponudbo  in se bori za nove goste. Takoj ko izberemo svojega, se ostali umaknejo in čakajo na naslednjo priložnost. Po privezovanju se še enkrat prepričam o brezplačnosti ponudbe, posebej še potrebujemo svežo vodo za pranje barke in polnjenje tankov, ki so skoraj čisto prazni. Skoraj 300 litrov gre v tanke, kar nam sedmim zadošča za 3-4 dni pranja posode, kuhanja in zmernega tuširanja.

Everythink is free, take the electricity, water and be our guests on our little pool! Our guests usually use our restaurant! Galantno in nevsiljivo (?) kot samo Turki znajo. Človek sploh ne dobi občutka, da te gledajo kot hodečo denarnico, skoraj sram te je, da ne bi prišel vsaj na večerni meze.

Prikaži večji zemljevid
Našim južnim sosedom (pa tudi domačim turističnim delavcem) sploh ne bi škodil en poglobljen tečaj turističnega pristopa, prijaznosti in boja za goste. Vprašnje pa je, če bi tak tečaj kaj pomagal! Vse bolj se mi zdi, da so nekatere lastnosti in način razmišljanja globoko zakoreninjeni v kulturi in zgodovini narodov in ljudi.

No, ob pranju barke so se v vodi znašli nekakšni kosi alg, zato sem tanke polnil skozi filter-Katja mi je priporočila cedilko začaj.

Popoldne si ogledamo okolico in se pozanimamo za jutranji dolmus.

Be Sociable, Share!
Start Slide Show with PicLens Lite PicLens
This entry was posted in Jadranje, Turčija 2009 and tagged , . Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja