Kusadasi – sobota

Da ne bi slučajno mislili, da smo včeraj šli kmalu spat, po celodnevni vožnji. Najprej smo morali urediti vse papirje v marini in potem pridobiti vizume. Osebje je izjemno prijazno tukaj. Pozdravit nas je prišel tudi manager marine in vljudno poklepetal z nami. Gospodična na recepciji pa nam je kolikor mogoče hitro uredila papirje za letni privez, dala osnovna navodila in vzela vse podatke in potne liste, da nam bo v soboto uredila vizume. Neverjetno super, saj po prebranem na internetu urejanje papirjev v Turčiji lahko traja tudi cel dan.

Takoj za formalnim delom, nas je Nika zvlekla v mesto in do polnoči smo se sprehajali po uličicah, šli jest in se zabavali. Celo šišo smo uspeli pokaditi. Sicer bolj na hitro, ker je bilo zvečer precej mrzlo, mi pa smo bili še v kratkih hlačah. Zvečer smo se samo vrgli v postelje.

Adaland Dolphinpark

Adaland Dolphinpark

Adaland Dolphinpark

Adaland Dolphinpark

V soboto zjutraj sva z Andrejem Niko pustila spat, sama pa se odpravila na sprehod po marini, da si malo ogledava, kaj vse tukaj je. Bazen, ki ga lahko uporabljamo, je trenutno popolnoma oporečen, tako da bomo videli, kaj bo poleti. Kavica, ki sva si jo privoščila ob obali pa je bila odlična. Opazovala sva ljudi, ki so kot mravljice hodili sem in tja po marini in urejali svoja plovila. Večina jih ima kolesa ali skuterje. Pravi živ žav. Nekje 30 bark tukaj prezimi in ljudje pravijo, da je prav luštno.

Adaland Dolphinpark

Adaland Dolphinpark

Ura je bila nenadoma 11 in morala sva zbuditi Niko, če smo hoteli priti pravočasno do Aquaparka na šou z delfini, ki smo ga Niki obljubili. Pred marino smo ujeli minibus, ki nas je za 1,25€ na osebo pripeljal pred Dolphin park. Vsi trije smo bili vznemirjeni. Plavanje z delfini je nekaj, kar bi moral vsakdo poskusiti. Je sicer drag hec, 80€ na osebo, a nam ni bilo žal.

Trenerji so nam vse lepo razložili, kako se delfina boža, kako se moraš umirjeno gibat v vodi,da ne lamataš okoli sebe z rokami in nogami,da moraš odstranit iz rok vse prstane, ure in podoben nakit, da ga po nesreči ne raniš in oblekli so nam rešilne jopiče, da so nas lepo držali nad vodo, saj nismo imeli v bazenu dna. Nato smo šli v vodo. Bilo nas je 7. Razporedili smo se po bazenu in delfinček je začel plavati okoli nas in se pustil božati. Neverjeten občutek. Sploh se mi zdi za nas, ko nas delfini vedno tako zvesto spremljajo na naših poteh in smo vedno tako blizu, pa še nikoli v dotiku z njimi. Res nepozabno. Potem smo po trenerjevih navodilih delfinu lahko dali poljubček, se z njim rokovali, mu plavali na trebuhu tako, da na s je vlekel. Res nepozabno. Vse skupaj je trajalo vsaj pol ure.

Adaland Dolphinpark

Adaland Dolphinpark

Adaland Dolphinpark

Adaland Dolphinpark

Na koncu smo si ogledali še enourni nastop, ki nas je prav tako čisto prevzel. Vodni park smo zapustili polni vtisov.

Vrnili smo se na barko, sonce je pripekalo in kapetan je odredil čiščenje in razsoljevanje barke. Vsi trije smo poprijeli za delo in temeljito počistili zunanjost barke in v dveh urah se je Tux svetil kot nov.

Potem smo se spravili k zasluženemu počitku, s tem, da je Andreju uspelo zadremat, meni pa bolj malo, saj je Nika podoživljala cel nastop z delfini in kar naprej sva se pomenjkovali o najinih vtisih.

Tako, zdaj je ura tukaj 20 minut do 3h in gremo spat. Andrej in Nika sta se naigrala človek ne jezi se in kalaho, jaz pa sem napisala skoraj cel roman.

Jutri je še zadnji dan, v pralnico moram odnest perilo, počistit notranjost barke in spakirat. Čaka nas še en obhod mesta in potem psihična priprava na ponedeljkov polet domov.

Se vidimo in slišimo spet v Sloveniji!

Be Sociable, Share!
Start Slide Show with PicLens Lite PicLens
This entry was posted in Hrvaška - Turčija 2009, Jadranje and tagged , . Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja