Do Ikarie – četrtek 30.4.2009

Pot do Ikarije bi morala biti več ali manj sprehod, a se spet izkaže da malo daljši. Preko 40 nm je samo do začetka Ikarie, potem pa še cca 10 nm do mesta Ayios Kirikos, ki je več ali manj edino pristanišče na otoku, vredno tega imena. Pa še to je bolj zasilno. Zunanji valobran manjšim plovilom ne nudi nobene zaščite, notranji pa je poln domačih kajičev in neprijetno plitek po robu. Izbrali smo pomol na desni, kjer pristaja tudi lokalna „pruga“ iz Samosa. Meni se je zdelo malo sumljivo, ker nas je že ob prihodu v brezvetrju gugalo, Katja pa je bila čisto zadovoljna. Seveda, da se ni treba še enkrat prestavljat. Ponoči je bilo pa veselo – guganje mrtvega morja iz odprtega, škripanje in cukanje vrvi, potem pa še jutranji trajekt z zvoki in valovi.

Ikaria

Ikaria

Sicer pa je Ikaria, oz. Ayios Kirikos meni dokaj simpatičen kraj, malo odštekan od turizma. Verjetno zato, ker je v povojnih letih ena izmed levih grških vlad z skrajnimi levičarji (komunisti) obračunala tako, da jih je enostavno odselila na Ikarijo. Te se očitno niso kaj dosti sekirali in so si tukaj naredili svoj raj na zemlji. Vstajajo ne pred 12:00, ne vem če ima to kaj veze s komunizmom, baje pa s tem širijo poslanstvo svojega otoka, to je svarilo pred veliko nezdravo ambicioznostjo (poduk Ikarjeve zgodbe o visokem letanju in nizkem padcu). Zato rajši zjutraj dolgo spijo …

No, prvi maj pa praznujejo z vsemi častmi, plakati s sovjetsko in severno korejsko estetiko so polepljeni po vsem mestu. Vedno je delavec v ibercugu s francozom v prvem planu, v ozadju pa neki žerjavi in stroji!

Iz vse te tradicije izhaja tudi prikrito nasprotovanje vse preveč razvitem turizmu po grških otokih. Zato pa se na mestnem trgu igrajo domači otroci, na 200m imajo tri trafike, (skoraj izključno) domačini pa srkajo uzo in prigrizujejo meze cel dan. Gyros fast food na levem koncu ima skoraj najboljšo ponudbo kar smo je do sedaj srečali v Grčiji.

Be Sociable, Share!
Start Slide Show with PicLens Lite PicLens
This entry was posted in Hrvaška - Turčija 2009, Jadranje and tagged , . Bookmark the permalink. Post a comment or leave a trackback: Trackback URL.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja